English
MEPI odprava od Podgorja do morja
Še dobro, to pa zato, ker bi še zdaj iskali pravo začetno makadamsko pot in tako hodili še dlje, kot sicer. Sicer pa so bila opažanja spremljevalcev odprave Mateje, Tosje, Dinke in Nevena naslednja:
- Branje zemljevida je težko delo, saj fantovsko skupino prevzame le en stezosledec Gaber, ki mu zaupa celotna skupina.
- Skupina deklet nehote preskoči kontrolno točko, kar bi jih na končni odpravi vrnilo na ponovitev odprave.
- K sreči je Nil poskrebel za polne želodčke čevapčičev, ki so po prvem prehojenem dnevu poti od Podgorja do Kocijančičev prav prijali.
- Profesorici sta v zadnji minuti za silo pokosili travnik »last minute«, kjer smo lahko postavili naše šotore. Hvala lastnikom!
- Zvečer strašijo prvi šotor neznani ljudje, morda tudi ježi, in tako imamo seljenje šotora sredi noči.
- Zjutraj je nekaterim težko pospraviti in pričeti z odpravo pravočasno. Zaradi tega se je odprava tistega dne zamaknila v še bolj vroč dan.
- Ne zaupaj spremljevalcu poti, ki ni stezosledec. S tem bi se še kako strinjala fantovska skupina odprave, ki so precej nevoljni prišli do Hrastovelj in tudi do Vanganelskega jezera.
- Skupina mora ostati skupina od začetka do konca odprave. Morda je lahko v opravičilo le rek: »Lačen si full drugačen«.
A kljub vsem opažanjem, so MEPI-jci pohvalno preživeli dvodnevno naporno bronasto poskusno odpravo, za katero so strnili svoje misli:
– »Občutki so bili odlični. Izboljšal sem svoje fizične in psihične sposobnosti. Kljub utrujenosti sem izkušnjo prestal in postal bolj strpen.«
– »Naučila sem se peči pence na gorilniku. Odprava je bila zanimiva in dobra, saj nas je bilo veliko in smo se veliko smejali. Najboljši del je bil končni prihod na plažo in skok v morje, ki nas je osvežil.«
📸 Tosja Novak
📝 Tosja Novak
