Ivan Cankar (vir: nuk.uni-lj.si)

Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Letošnjega šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo 9. novembra 2021, se je udeležilo osem dijakinj in štirje dijaki. Kar šest dijakinj jih je osvojilo bronasto Cankarjevo priznanje, dve pa sta se uvrstili na območno tekmovanje, ki bo potekalo 9. decembra 2021. Bronasto priznanje so pod mentorstvom profesorice Barbare Iskra Šarec in profesorja Jožeta Iskre osvojile tele dijakinje: Jerneja Klančar (2. d), Meta Lukan (1. e), Amadeja Osolnik (2. e), Kristina Špegar (2. e), Leia Trojanšek (1. f) in Lejla Huskić (3. b). Prvi dve dijakinji sta se uvrstili na območno tekmovanje. Dijaki 1. in 2. letnika so morali prebrati roman Kurji pastir, ki ga je napisal letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček, dijakinja 3. letnika pa je morala prebrati igri Alenke Goljevšček Pod Prešernovo glavo in Srečna draga vas domača.

Pohvalo si zaslužijo prav vsi dijaki, ki so se udeležili letošnjega šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Čestitamo prejemnicam bronastega priznanja, še posebej pa dijakinjama, ki sta se uvrstili na območno tekmovanje. Želimo jima, da bi poleg že osvojenega bronastega priznanja osvojili še srebrno Cankarjevo priznanje in se morebiti uvrstili na državno tekmovanje.

Jože Iskra, profesor slovenščine in organizator šolskega tekmovanja

Mednarodni dan strpnosti

Mednarodni dan strpnosti (Vir: freepik.com)

Jože Snoj, slovenski pesnik in pisatelj, je zapisal, »To je svoboda, da sebe osvobodiš sovraštva! Samo ljubezen je svoboda.« Na mednarodni dan strpnosti, 16. novembra, so dijaki 1. a-letnika najprej spoznali, kaj strpnost je, nato pa s pomočjo vodenih vprašanj odprli debato, česa si vsi ljudje želimo (sprejetosti, miru, svobode, spoštovanja …), kako smo si različni (po velikosti, barvi kože, las, po narodnosti, po sposobnostih …) in ugotovili, da so nekateri drugačni (ljudje, ki ne vidijo, invalidi, drugače misleči …). Vprašanje, ali jih razumemo – je neumestno. Ali jih lahko razumemo oziroma ali jih bomo kdaj razumeli? Pogovor jih je spodbudil k zavedanju spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosov in kakšne posledice lahko ima nestrpnost. Seveda so se dotaknili tudi teme, da do fašizma in rasizma ne smemo biti strpni, saj je to nevarno za naš obstoj. Dijaki so svoje izkušnje in mišljenja z veseljem delili in zapisali nekaj vtisov:

»Strpnost mi pomeni enakovreden pogovor s sogovorcem. To je pravilo vljudnega obnašanja. Ne segaš v besedo, kljub temu da se z mnenjem ne strinjaš. Počakaš in spoštljivo poveš, ko si na vrsti.«

»Strpnost je toleriranje nečesa, s čimer se ne strinjaš. Trenutno je v svetu potrebno ogromno strpnosti. Včasih tudi sama ne povem vsega, kar si mislim, saj ne vem, če bodo ostali moje mnenje sprejeli.«

»Spoštovanje je enako strpnosti. Strpni moramo biti do vseh ljudi: do ljudi z omejenimi možnostmi, do predstavnikov različnih dobrodelnih organizacij, do ljudi druge rase … Sama sem strpna do vseh prijateljev.«

»Strpnost pomeni, da mišljenje nekoga drugega ni slabše od tvojega. Vse misli so enakovredne. Dobro je, da sprejemaš večino ljudi, dokler niso nevarni tako mentalno kot fizično.«

»Zgodilo se je, da nisem več mogel biti toleranten do prijateljev. Takrat sem se umaknil.«

»Strpnost je najpomembnejša za zdrav odnos med ljudmi.«

»Moja strpnost je vsak dan preizkušena s cviljenjem mačke ob treh zjutraj.«

»Je sposobnost mirnega sožitja z osebami v skupnosti.«

»Strpnost je, ko se pogovarjaš z osebo, jo poslušaš in njeno mnenje šteje toliko kot tvoje.«

Besedilo: Tina Holešek

Zgodilo se je čisto blizu nas

StoryValley

V sklopu projekta mednarodnega partnerstva Erasmus+ (Story Valley) se je skupina dijakov v sredo, 29. 9. 2021, ob 15. uri udeležila uvodnega pogovora z Maido Džinić Poljak z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Gostja je bila vključena v prvi val beguncev, ki so pred skoraj 30 leti prišli iz BiH v Slovenijo. Z dijaki je delila svojo izkušnjo, v kateri je opisala zapuščanje doma, privajanje na novo okolje, študij in delo v tuji državi, jezikovne in druge prepreke, kulturno udejstvovanje tako na medijskem kot glasbenem področju ter mnogo drugega. Dijakom je predstavila tudi nekaj osebnih zgodb, ki so se jih vidno dotaknile, in jim omogočila intimen vpogled v tisto obdobje svojega življenja.

Tedanje dogodke, ki so v Ljubljano po sili razmer privedli veliko število ljudi, na splošno slabo poznamo, malo vemo tudi o tem, kako smo begunce takrat v Ljubljani sprejeli, kako je bilo organizirano njihovo bivanje, kako so preživljali svoja prva leta tukaj, kako so se kasneje vključili v družbo, kaj danes počnejo in kako živijo.

Dijake bomo zato v okviru projekta spodbujali, da v svojem okolju poiščejo zanimive zgodbe in spomine ljudi, nato pa jih bomo z mentorskim pristopom usmerjali v to, da jih skozi različne medije kreativno izrazijo. Tako bomo v sodelovanju s partnersko organizacijo Divja misel pripravili delavnice kreativnega pisanja, scenaristike, snemanja in fotografije, seznam zanimive literature, organizirali ogled filmov in drugo.

Projekt bo po različnih sklopih v sodelovanju s partnerji še naprej potekal na SMGŠ v šolskih letih 2021/22 in 2022/23. Naš končni cilj je pripraviti pedagoško gradivo, ki bo učitelje in druge deležnike v izobraževalnem procesu spodbudilo k obravnavanju teme in vključevanju predvidenih aktivnosti v učni proces na številnih drugih šolah.

.   

Besedilo: Miha Golob

Fotografija: Timotej Špehar Pajk, 4. e