EPAS

NASTANEK EVROPSKE UNIJE

1. EVROPA DO 1945
Zgodovina povezovanja evropskih pokrajin, držav in kasneje imperijev sega daleč v preteklost. Povezovanje je temeljilo predvsem na trgovanju. Rimski imperij je bil prvi, ki je za daljše časovno obdobje povezal večino Evrope, v enotno upravno in gospodarsko enoto. Imperium Romanum je obvladoval predvsem sredozemski in zahodni del Evrope. Po propadu tega (njegovega zahodnega dela) je sledilo več poizkusov, ki bi večino Evrope povezali v skupno državo – imperij. Pri tem so bili, v srednjem veku v ospredju predvsem dinastični interesi posameznih vladarskih družin. Najbližje temu je bila frankovska država pod Karlom Velikim v zgodnjem srednjem veku, saj je obsegala večino zahodne in srednje Evrope in je bila predhodnica evropskih velesil, kot sta Francija in Nemčija.

drzava-karla-velikega

Država Karla velikega

Sledilo je več poizkusov prevlade nad evropsko celino v srednjem in novem veku (Habsburški veji v Avstriji in Španiji, hegemonija Ludvika XIV.). Za kratek čas je uspela prevlada nad Evropsko celino cesarju francoske revolucije Napoleonu I., v začetku 19. stoletja.

zemljevid-evrope-pod-napoleonom-leta-1811

Zemljevid Evrope pod Napoleonom leta 1811

Po propadu njegovega ambicioznega projekta je sledila polarizacija sil v Evropi – na eni strani so to bile stare imperialne sile zahoda in vzhoda, znane pod imenom Antanta (Velika Britanija, Francija in Rusija), ter novi evropski velesili 19. stoletja (Nemčija, Italija). Prvi spopad med temi tekmicami, imenovan Velika vojna, kasneje znan, kot 1. svetovna vojna, ni bil najbolj uspešen. Drug spopad med tema poloma – 2. svetovna vojna se je končal leta 1945. Ta spopad je bil obenem tudi zadnji vojaški poizkus vzpostavitve kontinentalnega imperija na celinski Evropi. Sanje nemškega 3. rajha o tisočletni prevladi v Evropi so se razblinile po 12 letih obstoja 3. rajha samega in 6 letih najbolj uničujoče vojne, ki jih je do sedaj doživela človeška rasa.

zemljevid-evrope-pod-okupacijo-nacisticne-nemcije-konec-1942

Zemljevid Evrope pod okupacijo nacisticne Nemčije konec 1942

2. EVROPA PO LETU 1945 IN NASTANEK EU
Evropa je bila po 2. svetovni vojni znova razdeljena na dva pola – predvsem vojaško. Na zahod je bil to Severno atlantski pakt – NATO, pod okriljem ZDA, na vzhodu pa je prevladoval Varšavski pakt, pod okriljem Sovjetske zveze.

Vojaški zemljevid Evrope-po 2 svetovni vojni

V času atomskega orožja po 2. svetovni vojni, so tudi največji vojaški ”optimisti” ugotovili, da Evrope ni več mogoče združiti z vojaško silo. Celina pa bi se lahko začela povezovati na drugačen način – z gospodarskim sodelovanjem – pri tem je treba omeniti, da so tudi vsi imperiji iz antike, srednjega, ter novega veka vključevali tudi gospodarsko povezovanje vključenih teritorijev. Vendar je imela ideja, ki je privedla do nastanka Evropske unije izvirno idejo. Sodelovanje bo potekalo med samostojnimi državami, na prostovoljni osnovi. Povezava bo temeljila na spoštovanju enakosti med narodi, na načelih pravne države in skupnih interesih. Takšno idejo so zagovarjali vodilni zahodno evropski politiki, kot na primer Jean Monnet,, Robert Schuman, Konrad Adenauer, Winston Churchill in Alcide de Gasperi.

Prvo povezovanje med sabo so sklenile leta 1951 podpisale Pariško pogodbo oziroma Pariški sporazum (Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo). Poleg gospodarskega sodelovanja je bil namen povezovanja preseganje zgodovinskih rivalstev. Ustanovne države članice so bile: Francija, Nemčija, Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Pariški pogodbi je leta 1957 sledila Rimska pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za jedrsko energijo. Ta pogodba je evropsko povezovanje razširila na splošno gospodarsko sodelovanje.

Maastrichtska pogodba o Evropski uniji (EU) iz leta 1992 je uvedla postopke soodločanja evropskih institucij, ter povečala pristojnosti Evropskega parlamenta. Pogodba je vzpostavila nove oblike sodelovanja med državami EU (obrambno, pravosodno in notranje zadeve) in pripravila osnovo za evropsko monetarno unijo. Amsterdamska pogodba iz leta 1997 je reformirala institucije EU in pripravila pravno podlago za pridružitev novih držav članic. Lizbonska pogodba, ki jo je leta 2007 podpisalo 28 držav članic, je podrobneje določila pristojnosti institucij Evropske unije. Ta je uvedla tudi evropsko državljansko pobudo, ki prebivalcem EU omogoča, da lahko z aktivno državljansko držo dosežejo spremembe skupnih evropskih politik na izbranem področju. EU je dobila stalnega predsednika in diplomatsko službo EU. Tega leta je EU od prvotnih šestih članic narasla na 28 članic – Republika Slovenija je članica EU od leta 2004 – z izstopom Velike Britanije (kot edine države, ki se je odločila za izstop) ima Evropska unija sedaj 27 držav članic.

zemljevid-eu-leta-2023

Zemljevid EU leta 2023

Literatura:

  1. Weis, Ernest.W; Karl der Grosse, Bechtle Esslingen, Munchen, 1986
  2. Lefebvre, Georges; Napoleon, Routledge, London in New York, 2010
  3. Davies, Norman; Zgodovina Evrope 1, Modrijan, Ljubljana 2013
  4. Davies, Norman; Zgodovina Evrope 2, Modrijan, Ljubljana 2013
  5. Mazower, Mark; Temna celina – Dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
  6. Mazower, Mark: Hitler’s Empire, Allen Lane – Penguin Group, London, 2008
  7. Banjac, Marinko; Šipuš, Klavdija; AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO V SREDNJI ŠOLI – Posameznik, skupnost, država, svet, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Spletna izdaja, Ljubljana, 2021

Vsa oblast v državi pripada ljudstvu in izvira iz ljudstva. Zato je francoski razsvetljenec Montesquieu (rojen leta 1689) v delu Duh zakonov oblast razdelil na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, da bi omejil vladarjevo oblast. Zakonodajno oblast naj ima parlament, kjer sprejemajo zakone, izvršno oblast ima vlada, ki skrbi za njihovo izvajanje in je odgovorna parlamentu, sodna veja oblasti pa pripada sodiščem, ki morajo biti neodvisna. Če bi bile vse tri veje v vladarjevih rokah, bi vladar lahko zlorabil oblast, ker bi poljubno razpolagal s svobodo, življenji in imetjem državljanov. Najstarejša monarhija, kjer je parlament omejil kraljevo oblast je Anglija.

Ker je Evropska unija je konfederacija ali zveza samostojnih držav, in je skupno evropsko pravo nad domačim pravom članic, v Evropski uniji zakone predlaga Evropska komisija, sprejemata pa jih Evropski parlament in Svet Evropske unije. Na začetku (leta 1957) je v postopku sprejemanja zakonov imel Evropski parlament le posvetovalno vlogo. Zakone je predlagala Komisija, Svet pa jih je sprejemal. Danes ima pri sprejetju zakonov Evropski parlament ključno vlogo.

Evropska komisija, ki predlaga zakone je izvršilna veja evropske oblasti. Pripravlja predloge zakonov za evropski parlament, uveljavlja evropsko zakonodajo in skupaj s sodiščem Evropske unije zagotavlja pravilno uporabo zakonodaje v vseh državah članicah. Sestavlja jo 27 komisarjev in komisark, po eden iz vsake države članice. Aktualni slovenski predstavnik je komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje. V Evropskem parlamentu je dobil podporo vseh političnih strank, razen ene. Naša komisarka pred njim je bila evropska komisarka za promet. Komisija pripravlja predlog proračuna unije, skrbi za izvajanje zakonodaje in predstavlja unijo v mednarodnih organizacijah in tretjih državah.

Evropski svet ima na področju zakonodaje največjo moč. Za pol leta mu vsakič predseduje druga država članica. Slovenija mu je do sedaj predsedovala dvakrat: v prvi polovici leta 2008 in drugi polovici leta 2021. Vsaka članica unije ima v Evropskem svetu enega predstavnika. To je praviloma predsednik njene vlade, lahko pa je tudi predsednik države članice. Naš predstavnik v Evropskem svetu je Robert Golob, predsednik slovenske vlade.

KAKŠEN JE ZAKONODAJNI POSTOPEK?
Najprej Evropska komisija predloži predlog zakona parlamentu. Parlament ga med prvo razpravo preuči. Lahko ga potrdi ali spremeni. Svet Evropske unije lahko med prvo obravnavo zakona sprejme stališče parlamenta, ali stališče spremeni in vrne predlog parlamentu v drugo obravnavo. Svet besedila zakona ne spreminja. Parlament nato preuči stališče sveta. Lahko ga sprejme in je zakon sprejet, ali ga zavrne in vrne svetu v ponovno obravnavo.
Ko Evropski parlament in Evropski svet odobrita končno besedilo zakona, ga predsednika parlamenta in sveta podpišeta. Sledi objava v Uradnem listu, po objavi zakon postane veljaven in zavezujoč v vseh članicah unije. Če parlament in svet ne dosežeta soglasja, zakon ni sprejet in je postopek zaključen. Vlade držav članic se nato same odločijo, kako bodo domačo zakonodajo prilagodile tako, da bo skupna evropska zakonodaja veljala doma. Rezultate udejanjanja evropskih zakonov v državah članicah in datume, do kdaj je treba prilagoditi domače zakone članic, določijo evropske direktive.

Evropski parlament ima 705 poslancev. Volitve za poslance Evropskega parlamenta v vseh državah članicah so vsakih pet let. Število poslancev posamezne članice je odvisno od števila njenega prebivalstva. Poslanci Evropskega parlamenta se združujejo v politične skupine (stranke) in ne po nacionalnosti. Slovenija ima v njem osem poslancev, štirje so člani Evropske ljudske stranke, dva sta člana Evropskih socialistov in dva člana Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. V vsaki državi članici domače politične stranke za volitve v Evropski parlament predlagajo svoje kandidate. Na zadnjih slovenskih volitvah v Evropski parlament smo jih izbirali med sto dvema kandidatoma na štirinajstih listah. Slovenska demokratska stranka je v Evropskem parlamentu dobila tri sedeže, socialni demokrati dva, Lista Marjana Šarca dva in Nova Slovenija enega. Parlament ima tri pristojnosti. Zakonodajno, ker sprejema evropske predpise in odloča o mednarodnih sporazumih Evropske unije, nadzorno, ker opravlja demokratični nadzor nad institucijami in lahko izglasuje nezaupnico Evropski komisiji, odobri porabo proračunskega denarja, preuči peticije državljanov EU in uvede preiskave. Proračunsko pristojnost ima zato, da skupaj s Svetom Evropske unije sprejme proračun in potrdi dolgoročni finančni načrt Evropske unije. Parlament ima številne odbore, v katerih sodelujejo poslanci, vseh je dvajset. V vsakem je od petindvajset do oseminosemdeset poslancev, zato vsak evropski poslanec dela v več odborih. Ob odločitvi, v katerih bo delal, parlament upošteva tudi njegove želje. Odbori pripravljajo, spreminjajo in sprejemajo zakonodajne predloge.
Politika je usklajevanje različnih interesov. Ti so lahko posamezni posebni splošni. Na poti do Evropskega parlamenta in v njem se interesi državljanov Evropske unije izrazijo in izoblikujejo, artikulirajo. Evropski parlament med njimi prepozna, izlušči in uzakoni njihov splošni interes.

Informacijsko središče Hiša EU na Dunajski 20 v Ljubljani je kontaktna točka EU za državljane.

  • Multimedijski center » Doživi Evropo«
    Obiskovalci lahko na multimedijskih postajah spoznajo kako delujejo institucije EU in kako EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
  • Informiranje
    Informatorji vam po telefonu, elektronski pošti ali osebno odgovarjajo na vprašanja o EU ali vam pomagajo pri iskanju informacij.
  • Publikacije
    V Hiši EU so na voljo brezplačne publikacije z različnih tematskih področij delovanja EU.
  • Predavanja o EU za šole

 

Več informacij:
Hiša EU
Dunajska 20, Ljubljana
✉️ [email protected]
📞 01 252 88 43

Seminar za učitelje šol Ambasadork Evropskega parlamenta

Seminar za učitelje šol Ambasadork Evropskega parlamenta, Bruselj, 20. do 22. marec 2024

Na povabilo Evropske komisije smo se učitelji iz 24 slovenskih srednjih šol, Ambasadork Evropskega parlamenta, udeležili dvodnevnega seminarja, ki je potekal v Središču za obiskovalce Evropske komisije pri Evropski komisiji, na bulvarju Charlemagne, v Rue de la lois; po naše v Pravni ulici, ali natančneje, Ulici zakonov.

Na seminarju smo poslušali predavanje o vlogi Evropske komisije kot izvršne oblasti v Evropski uniji, ki je skupna evropska nadnacionalna institucija, predavanje o izobraževalnih priložnostih in novostih v programu Erasmus +, predavanje o medijski pismenosti in boju proti dezinformacijam, ter predavanje, oziroma predstavitev učnega gradiva o Evropski uniji za gimnazije in druge srednje šole. Tu smo učitelji reševali kviz na temo EU in jaz (o dekletu, popotnici, ki potuje po državah članicah Evropske unije), v katerem je bilo 24 vprašanj, na dve smo odgovorili narobe … Predavanja so bila zanimiva, spoznanja pa uporabna za delo v razredu, zato sem si sproti delal zapiske. Vsa predavanja, razen prvega so bila v angleškem jeziku.
Nekaj ugotovitev in podatkov iz zapiskov o Evropski komisiji in programa Erasmus+:

  • Pristojnost Evropske komisije je lahko ključna (denimo na področju trgovine in pravil o konkurenci, kjer ne sme biti kartelnega dogovarjanja, deljena (EU sprejme zakone, če je to smiselno; npr. s področja kmetijstva in okolja, čistih voda) in podporna (ko posreduje med državami članicami, kjer še ni konkretne zakonodaje), sicer pa kot vlada evropske unije pripravlja in predlaga evropske zakone in skrbi za njihovo izvajanje.
  • Ustanovljena je bila z Rimsko pogodbo leta 1958 in ima 30. 000 zaposlenih, v vseh evropskih institucijah skupaj je 60. 000 zaposlenih. Za Evropsko unijo, ki ima po podatkih Eurostata 448,4 milijona prebivalcev, je to število sorazmerno majhno, saj ima denimo Pariz z desetimi milijoni prebivalcev 70. 000 uslužbencev. V zakonodajnem postopku je vključen glas državljanov (Evropski parlament), glas držav članic, Evropski svet (kjer so predsedniki vlad držav članic) in Svet EU, kjer glas ministrov držav članic, Svet EU, kjer ministri, vsakič za določeno področje, naj bo tokrat za kmetijstvo, razpravljajo in sodelujejo pri kmetijski zakonodaji, in glas EU – Evropska komisija.
  • V proračun Evropske komisije se stekajo prispevki držav članic, carine, davek na dodano vrednost in lastna sredstva iz davka na odpadno plastiko. Kakšen pa je postopek EU pri kršitvi evropske zakonodaje? Najprej potekata evidentiranje pritožbe in postopek Evropske komisije na njeno lastno pobudo, sledi neformalni dialog med Evropsko komisijo in državo članico EU, ki je uspešen v 74-tih odstotkih, sodišče je šele zadnja stopnja.
  • In še trije programi, ki jih financira Evropska unija: RescEU (po poplavah v Sloveniji), izobraževalni program Erasmus+, ki je nastal z združitvijo Erasmusa (začetki1987) in Comeniusa (začetki leta 1995) in je podlaga za razvoj evropskih izobraževalnih sistemov. Cilj programa Erasmus+ je prispevati k trajnostni rasti, kvalitetnemu poklicu in socialni koheziji, inovacijam, ter utrjevanje evropske identitete in aktivnega državljanstva, medtem ko so cilji programa Comenius, da vsakdo govori najmanj dva tuja jezika, da sta srednješolska in univerzitetna diploma samodejno priznani v vseh državah, članicah EU, kjer so Evropejci povezani s skupno evropsko kulturno dediščino in spoštovanjem različnosti. V proračunu programa Erasmus+ za mednarodno izmenjavo dijakov, učiteljev in študentov je med drugim 34% denarja namenjeno višjemu izobraževanju, 15% srednješolskemu izobraževanju in 5.8% izobraževanju odraslih. Cilji njegovega šolskega izobraževanja so poklicni razvoj, nove tehnologije in prenos najboljših praks. Pridobitve sodelujočih šol so ustvarjanje šolskih vrednot, samorefleksija, izboljšave, in priznanje v okolju, medtem ko posameznik pridobi nova znanja in veščine, samostojnost, samozaupanje in socialne spretnosti ob spoznavanju različnosti in strpnosti. V programu lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice EU, Norveška in Srbija. Na Norveškem ima šola posebej zaposlenega koordinatorja za evropsko sodelovanje. Tretji program, Obzorje Evropa (2021 – 2027) je namenjen raziskavam in inovacijam.

Po predavanjih smo odhiteli v Hišo evropske zgodovine v šestih etažah, ki je odprt samo do šeste ure zvečer. Ker je prevelik, je po njem težko voditi skupine, čeprav se tamkajšnji dijaki radi sprehajajo po njem v manjših skupinicah, zato je vsakdo dobil tablico in slušalke (audiovodič). Vodja projektne skupine za postavitev stalne razstave je bila Taja Vovk Čepič, dolgoletna direktorica Mestnega muzeja Ljubljana, ki je poskrbela, da so iz držav članic Evropske unije zbrali najzanimivejše eksponate. Hiša daje poudarek novejši zgodovini, ki je predstavljena objektivno in nadrobno. Pozabili niso niti na Josipa Broza Tita, pokojnega predsednika naše bivše skupne države, ki je v karikaturi upodobljen kot vrvohodec med dvema visokima stavbama, paktom Nato in Varšavskim vojaškim paktom socialističnih držav. Na eni strani dolge palice za ravnotežje ima srp in kladivo, na drugi pa ameriški dolar. Slovenijo predstavljata Cockta (pijača naše mladosti) in ljubljanske registrske tablice na »fičku«. Iz Evropske četrti, ki počiva na bregovih, smo se malo navzdol, malo navzgor, zvečer peš odpravili skozi park mimo Kraljeve palače v staro mestno jedro, Veliki trg s stranskimi uličicami, kjer so številne čokoladnice in trgovinice, kjer za ceno od 6 do največ 10 ali 12 evrov prodajajo najbolj brane knjige, nekatere tudi precej debele, izdelane v mehki vezavi s papirnimi platnicami, pretežno v francoskem jeziku.

Zadnjega dne dopoldne smo se odpravili v Evropski parlament, v njegov Parlamentarium, kjer je predstavljen razvoj evropske demokracije in evropskega parlamenta od Schumanove deklaracije, tj. sporazuma o premogovništvu in jeklarstvu, maja 1950, ki naj bi preprečil nenadzorovano vojaško oboroževanje in novo vojno, pa vse do danes. K sporazumu so najprej pristopile Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luxemburg. Tudi Parlamentarium je interaktiven, obiskovalec dobi vodič, mobitelu podrobno napravo s slušalkami, kjer posluša razlago v svojem, tokrat slovenskem jeziku, tako da jo primakne k osvetljenemu okencu na steni, kjer si zaporedoma aktivira številko posameznega oddelka, ko se premika po dolgem, na videz dolgočasnem temnem hodniku. Nato pa na vsakem oddelku polista po aplikaciji, s katero poljubno izbira zgodovinske fotografije, ki so, kot da so projicirane, od zadaj osvetljene na levi in desni steni hodnika. Ker so na steni brez besedila, se s klikom na izbrano fotografijo na vodiču izpiše izčrpna razlaga fotografije – bel sestavek na črni podlagi. Izmed besedil pod številnimi starimi fotografijami, ki obiskovalca pritegnejo z veliko dokumentarno prepričljivostjo, sem v svojem jeziku z veseljem prebral sestavek pod fotografijo slovenske osamosvojitve.

Medtem ko je Hiša evropske zgodovine privlačnejša, vendar zaradi eksponatov ki zahtevajo svoj prostor, nekoliko selektivna, Parlamentarium radovednemu obiskovalcu temeljito predstavi evropske družbene procese in zgodovinske dogodke. Tu v dveh urah na izviren način vidi in izve več, kot če bi prebiral debele zgodovinske učbenike, zato je zanimiv za radovedne dijake. Poleg izbranih fotografij me je pritegnila tudi sporočilnost besedila in poglobljena predstavitev družbenega ozadja, ki se skriva za njimi. Najlepše pa je bilo spoznanje, da je Slovenija v Evropski uniji prisotna, enakopravna in enakovredna, in da je tudi slovenski jezik uradni jezik Evropske unije!

📝 Ivan Zupanc
📸 Hiša evropske unije

Evropske volitve

Čez nekaj tednov, od 6. do 9. junija, bomo državljani Evropske unije oddali svoj glas na evropskih volitvah in tako začrtali smer, ki jo bo v prihodnje ubrala naša skupna domovina. To je priložnost, da sporočimo, kakšne EU si želimo in obenem utrdimo demokracijo – več kot nas voli, trdnejša je naša demokracija.

Evropski parlament vodi kampanjo spodbujanja volilne udeležbe, saj verjamemo, da demokracija ni samo naša temeljna vrednota, ampak da je tudi odgovornost vsakega izmed nas, da jo ohranimo in okrepimo. Najbolj neposredno lahko to storimo z oddajo glasu na volitvah.

V osrčju te kampanje je “Uporabi svoj glas. Sicer bodo drugi odločili zate”: 4-minutni video, v katerem nastopajo starejši Evropejci, ki so iz prve roke doživeli transformativno moč demokracije. Ti izjemni posamezniki, ki so bili priča zatiranju ali so izkusili krhkost demokracije, so hoteli prenesti svoje zgodbe vnukom in drugim predstavnikom naslednjih generacij. Njihove zgodbe ponujajo jasno sporočilo, da volitev ne smemo jemati za samoumevne, in gledalca pozivajo, naj

 

Uporabi svoj glas. Sicer bodo drugi odločili zate.

 

Video bo od 29. aprila naprej objavljen na spletni strani evropskih volitev 2024, in na YouTube profilu Evropskega parlamenta.

stran-v-izdelavi

Stran je v izdelavi

Dan Evrope 2023

Več informacij o dnevu Evrope 2023

prenesi casopis_maj_2023_splet