V petek smo se tretji letniki udeležili Kinotripovega Svetovnega jagodnega izbora animiranih filmov, ki so bili predvajani v okviru 16. Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Filmski festivali večinoma prinašajo premierne projekcije, za razliko od ostalih pa Animateko obišče tudi več kot sto mednarodnih filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk, producentov in producentk, programskih direktorjev in direktoric ter množica domačih in tujih ljubiteljev animiranega filma. Bogat filmski in razstavni program Animateke dopolnjujejo tudi strokovna predavanja in pogovori z avtorji.

Ogledali smo si 8 kratkih animiranih filmov iz Svetovnega jagodnega izbora. Animacije so bile različnih zvrsti in stilov tako v svojih izgledih, kot tudi v načinih prikazovanja zgodb. Zgodbe filmov so bile vsebinsko bogate in so se nanašale predvsem na čustvene in psihične probleme.

Povezovalka Kinotripovega Svetovnega jagodnega izbora, je na oder povabila avtorja animiranega filma The Lonely Orbit (Frederica Siegela) in Purpleboy (Alexandra Siqueira). Predstavila sta nam potek izdelave animiranih filmov ter njune izkušnje.

Animirani film The Lonely Orbit sta izdelala Frederic Siegel in Benjamin Morard iz Švice in traja devet minut. Film pripoveduje o tehniku, ki je specializiran za satelite. Tehnik dobi sanjsko službo – da pa bi pregnal osamljenost, si nenehno dopisuje s starimi prijatelji. Ker zanemari svoje delovne naloge, eden od satelitov skrene z orbite in sesuje vse svetovno omrežje.

Predstava in pogovori z avtorjema so bili kvalitetni in predvsem zanimivi. Izbor animacij je bil unikaten in nekaj posebnega, kar ne vidiš vsak dan.

 »Stil in zgodba animacije sta me zelo navdušila, saj je bil cel projekt zavit v prelepe barve in animacije likov. Posebej me je zanimalo kako je prišlo do izbere precej minimalistične barvne palete, zato sem to vprašanje zastavil avtorju. Ta mi je odgovoril, da je pri izbiri precej razmišljal o razvoju občutkov z barvami in da je zato izbral temačne in tople barve«. Klemen, 3. B

»Animacija me je zelo navdušila z njenimi barvami in stilom animacije. Zgodba je bila bogata in zelo dobro prikazana. Kar se pa mi zdi, da je bilo spregledano je bilo uporaba emocij na robotu. Avtor je rekel, da sicer dati robotu emocije ni bilo težko, je pa bil zelo pomemben del zgodbe, saj je gledalcu dalo lik, s katerim lahko dodatno sočustvuje«. Simon, 3. B

Klemen Olenik in Simon Savin

Fotografija: Mojca Guštin

 

Spletna stran za boljšo funkcionalnost in prikaz multimedijskih vsebin uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po spletni strani se strinjate z namestitvijo in uporabo piškotkov na vaši napravi.