Od Gutenbergovega izuma ulitih svinčenih črk do prve svetovne vojne so nas v prestižni grafični obrti in umetnosti izpodrivali Avstrijci, leta 1924 pa smo tudi v Sloveniji dobili svojo grafično šolo. Do leta 1946 je pouk potekal pri delodajalcu; učenci so imeli v šoli le sedem ur pouka na teden, in sicer iz slovenskega jezika, računstva, umetnostnega risanja, knjigovodstva, tehnologije in zgodovine tiskarstva. Po letu 1946 je pouk potekal zgoščeno tri mesece na leto. Leta 1962 sta se grafična in papirniška šola preselili v sedanjo stavbo, kjer danes domujejo triletna poklicna, štiriletna tehnična grafična in medijska šola.
Prav izobraževanje za medijskega tehnika je od šolskega leta 2000/2001 novost v slovenskem izobraževalnem prostoru. Program so oblikovali naši tehnologi in z njim sledimo razvoju informacijske tehnologije. Bodoči medijski tehnik bo združeval dejavnost dveh poklicev - za tiskane in digitalne medije.
Grafični izdelki, ki predstavljajo vizualno komunikacijo med ljudmi, zrcalijo visoko stopnjo kulture, estetike in znanja, da lahko zadovoljijo zahtevnega kupca. Čopič pri popravkih fotografij in svinčene črke pri sestavljanju besedil je nadomestil računalnik, fotokemično preslikavo fotografij pa elektronski skener. Naši učni programi tako krepijo likovno, besedno in tehnično ustvarjalnost. Prinašajo uporabna praktična znanja, ki jih dijaki preizkusijo na računalnikih in strojih, in temeljita splošna znanja, predvsem iz tehnologije in naravoslovja.
Za grafike so se izučili številni znani Slovenci, med drugimi tudi pokojni skladatelj in dirigent Jože Privšek, pisatelj Marjan Rožanc, našo šolo pa so obiskovali atletinja Brigita Bukovec, Jani Novak, član skupine Laibach, Maja Vidmar, ki je bila proglašena za najboljšo športno plezalko leta 2006, Vlado Mihajlovič, vodja skupine Srečna mladina, pisec besedil ter izvajalec lastnih skladb na popularni glasbeni sceni Rok Kosmač in številni inženirji, ki danes vodijo grafično proizvodnjo.
